kar bo, pa bo

ženska srednjih let, ki dela rap

za vse sta kriva pandemija. in moj mož.

na 30 let podlage v komuniciranju in kreativnih procesih ter 6 let nižje glasbene šole (zaključene leta 1987) se je nepričakovano nalepil rap.

od prvega stika z računalnikom za digitalno glasbeno produkcijo do prvega povsem avtorskega rap albuma (april 2026) so minila štiri leta in pol.

vmes sem rapala najprej pred sabo, nato pred možem, prijatelji in družino, potem pred znanci v domačih logih, nato na seriji abrahamovskih zabav — in 6. decembra 2025 tudi pred predsednico države.

iz istega navdušenja sem:

  • sproducirala nekaj jinglov za različne projekte in pobude,

  • izdala svoj prvi demo ep na cd-ju,

  • se spoprijela z bas kitaro in naokrog prestavljala ukulele,

  • se udeležila izobraževanja na drugi godbi,

  • sodelovala na klubskem maratonu radia študent,

  • in se (dvakrat) prijavila na razpis radia si za novince v glasbi.

nikamor me niso sprejeli.
nekateri niso niti odgovorili.

ampak ok.

v tem času sem prebrala nekaj knjig o rapu in hip-hopu, izžela maksimum iz youtube kanalov o produkciji in rap flowu, dodala nekaj udemy tečajev in izkusila sodelovanje v živo z zvočnim inženirjem.

in zdaj sem tu.

moje formalno ime je tadeja bučar atkins. po izobrazbi sem komunikologinja. delam z ljudmi — vodim fokusne skupine, delavnice in coachinge za organizacije, ki jim ni vseeno. za ljudi. za skupnost. za učinke.